• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

izspletkáriti -im dov. (á ȃ) 

  1. 1. knjiž. s spletkarjenjem doseči: njen odhod je izspletkarila pastorka
  2. 2. ekspr. s spletkarjenjem spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti: izspletkaril ga je pri šefu



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek