izštéti -štéjem dov. (ẹ́ ẹ̑) 

  1. 1. etn., pri otroški igri z ritmiziranim besedilom na začetku igre določiti udeležencem vloge v igri: izšteli so prav mene
  2. 2. šport. s štetjem do deset določiti čas, ko na tleh ležeči boksar sme nadaljevati igro: sodnik ga je izštel



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek