iztŕkati -am dov. (r̄ ȓ) 

  1. 1. z rahlim udarjanjem odstraniti iz česa: iztrkati pepel iz pipe / iztrkati pipo; iztrkati krtačo ob podboje
  2. 2. s trkanjem spraviti iz česa: iztrkati polhe iz dupla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek