iztrkávati -am nedov. (ȃ) 

  1. 1. z rahlim udarjanjem odstranjevati iz česa: iztrkavati pepel iz pipe / iztrkavati pipo; iztrkavati čohalo ob kamen
  2. 2. s trkanjem spravljati iz česa: iztrkavati polhe iz votlega gabra



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek