1. delati, da kaj zamišljenega, danega postane stvarnost, dejstvo:izvajati načrt, program; izvajati predpise z vso strogostjo; dosledno izvajati kadrovsko politiko; zakon se že izvaja / publ.: ta četa je izvajala najtežje akcije delala, opravljala; izvajati gradbena dela; skupina izvaja moderne plese pleše; izvajati vaje na orodju; žarg., šport. izvajati prosti strel // publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik:izvajati dopolnilno gnojenje; izvajati kontrolo nad poleti kontrolirati polete
2. umetniško poustvarjati zlasti glasbeno delo:orkester je izvajal skladbe sodobnih avtorjev / publ. v gledališču izvajajo domačo noviteto uprizarjajo, igrajo
3. publ. izpeljevati, izpeljavati:izvajati sklepe iz lastnega opazovanja, vedenja; iz te ugotovitve izvaja napačne zaključke / učitelj izvaja pravila ob razlagi
4. knjiž. razlagati razvojno pot česa:izvajati besedo iz latinščine / svoj rod izvaja iz Španije
5. lingv. tvoriti novo besedo iz podstave s priponami; izpeljevati:izvajati primernik iz osnovnika ● publ. izvajati posledice, sankcije zaradi neizpolnjevanja predpisov kaznovati zaradi neizpolnjevanja predpisov
izvájan -a -o:ta koncert je bil pri nas prvič izvajan; balet je bil izvajan z največjo popolnostjo; dosledno izvajano načelo
Dostopnost