izvídniški -a -o prid. (ī) nanašajoč se na izvidnike ali izvidništvo: izvidniški obhod, polet; izvidniška akcija / izvidniško poročilo / izvidniška točka / izvidniški čoln; izvidniška četa; izvidniško letalo letalo, prirejeno, opremljeno za izvidništvo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek