1. knjiž. v življenju uresničiti:otrok mora izživeti svoja nagnjenja na naraven način / z notranjim predmetom on ni izživel vsega življenja; duša je bila polna sanj, ki se niso mogle izživeti
2. knjiž. pokazati, izraziti:ljudje so izživeli, kar so morali desetletja skrivati / v nekaterih prizorih so igralci lahko izživeli svoj dar
izživéti se
1. zadovoljiti svojo potrebo, željo po življenju, udejstvovanju:izživeti se v mladosti; umetniško se izživeti / ljubezensko, spolno se izživeti ●mislila sta, da se bosta na dekletu izživela zadovoljila spolno slo; izživeli so se nad ujetniki v dejanju pokazali svojo jezo, surovost
2. knjiž. izčrpati se, oslabeti:njegova literarna dejavnost se je že izživela
izživèl in izživél -éla -o star.:bledikasti, izživeli obrazi
izživét -a -o:izživet človek; izživeta mladost
izžívljen -a -o:nepravilno izživljen pesnikov talent
Dostopnost