jájčnik -a (ȃ) 

  1. 1. nav. mn., biol. spolna žleza, ki proizvaja jajčeca: izrezati, odstraniti jajčnike; nerazviti jajčniki
  2. 2. jed iz jajc, ocvrta na maščobi: pripraviti jajčnik; jajčnik s sirom
  3. 3. posodica za serviranje mehko kuhanega jajca: porcelanast jajčnik
    ♦ 
    med., vet. vnetje jajčnikov; um. jajčnik okras v obliki niza jajcu podobnih elementov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek