• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jámar -ja m (ȃ) 

  1. 1. kdor obiskuje, odkriva, raziskuje podzemeljske, kraške jame: rešiti skupino jamarjev; spuščanje jamarjev v brezno // redko speleolog: publikacija znanega jamarja
  2. 2. nav. ekspr. kdor živi v jami, votlini: imel je brado kot kak jamar
  3. 3. lov. pes, ki lovi po jazbinah in lisičinah: vzgojiti jazbečarja za jamarja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek