jámica -e ž (á) manjšalnica od jama:

  1. a) delati, kopati jamice; porivati frnikole v jamico; okrogla, plitva jamica
  2. b) ob smehu se ji delajo v licih jamice; oči so mu izstopile iz jamic parnih votlin pod čelom, v katerih so oči; jamica na bradi / narediti jamico v testo
  3. c) počiva v hladni jamici
    ● 
    ekspr. od presenečenja so mu hotele oči skočiti iz jamic zelo je izbuljil oči
    ♦ 
    anat. sklepna jamica vbočeni konec kosti v sklepu; zobna jamica jamica v čeljusti, v kateri je zob; zool. vohalna jamica vohalni organ z vohalnimi čutnicami na tipalnicah in pipalkah žuželk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek