• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jávk -a m (ȃ) posamezen glas pri javkanju: streljanje je ponehalo, tu in tam se je slišal kak javk in stok / ekspr. pasji, zajčji javk // javkanje: v tihi noči se je razlegal krik in javk / javk žensk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek