1. nav. ekspr. prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost; zapor:okupatorji so napolnili ječe z nedolžnimi ljudmi; vlačili so jih po ječah in taboriščih; fašistične ječe / bati se ječe; pren. zbežati iz ječe civilizacije ●ekspr. vreči, vtakniti koga v ječo zapreti ga; ekspr. Avstrijo so imenovali ječo narodov državo, v kateri so nekateri narodi zatirani
2. nekdaj navadno zelo neudoben prostor za osebe, ki jim je odvzeta prostost, zlasti v gradovih:ogledati si ječe; pobegniti, rešiti se iz ječe; dve leti je bil v ječi
3. jur., do 1930 prostostna kazen za hudodelstva:obsoditi koga na več let ječe / težka ječa; trdnjavska ječa v nekaterih deželah, nekdaj kazen za velika hudodelstva
Dostopnost