ječánje -a (ȃ) glagolnik od ječati: iz sobe se je slišalo milo, tiho ječanje; ječanje pretepenih tovarišev / ječanje dvigal, lesa pod nogami



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek