• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

ječàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. ki (rad) ječi: ječav bolnik; ekspr. odrinil je ječavo leso
  2. 2. nar. gorenjsko, ekspr. tožeč, tarnajoč: kaj bi takole ječavo revše



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek