• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jéka -e ž (ẹ́) knjiž., redko odmev, jek: zavpil je, jeka se je razlegla po dolini / jeka zvonov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek