Tipkovnice
jéstnik -a m (ẹ̑) nar., nekdaj večja lesena skleda, iz katere skupno jedo pastirji: Na vedrniku so stale golide .. in jestnik (F. Bevk)
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost