jétra jéter s mn. (ẹ́ ẹ̑) velik rdeče rjav organ v desnem zgornjem delu trebušne votline, ki izloča žolč: zboleti na jetrih; človeška, živalska jetra; ima raka na jetrih / zrezati jetra na rezine; kupiti goveja, telečja jetra / pražena jetra
 
ekspr. pozna ga do jeter pozna vse njegove lastnosti, zlasti slabe; pog., ekspr. iti na jetra dražiti, povzročati nejevoljo; ekspr., redko ima bela jetra je zelo trdoživ
 
med. ciroza jeter



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek