• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

jezàv -áva -o prid. (ȁ á) 

  1. 1. ki se (rad) jezi, razjezi: imeti jezavega gospodarja; jezav je in muhast
  2. 2. ki izraža, kaže nejevoljo, jezo: govoriti z jezavim glasom / jezava nestrpnost

jezávo prisl.: jezavo se držati, kričati



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek