jòj tudi jój m neskl. (ȍ; ọ̑) ekspr. jok, tarnanje, vpitje: ves joj ga ni ganil / tedaj je bil v vseh hišah joj



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek