jokávost -i ž (á) 

  1. 1. nav. ekspr. lastnost jokavega človeka: jokavost otrok
  2. 2. ekspr. malodušnost, črnogledost, neodločnost: odhajati brez jokavosti v svet; nemožata jokavost



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek