júnker -ja (ú) 

  1. 1. v fevdalni Prusiji plemiški veleposestnik: interesi junkerjev v vzhodnih pokrajinah
  2. 2. ekspr. nosilec nemške militaristične miselnosti: pruski junker
  3. 3. v carski Rusiji gojenec, ki se v vojaški šoli usposablja za oficirja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek