• Išči po:

júrišnik tudi juríšnik -a m (ȗ; ȋ) knjiž., redko vojak, ki sodeluje v jurišu: med ranjenci je bilo največ jurišnikov



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek