Tipkovnice
k [káinkə] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, k kája tudi k-ja (ā; ə̏) dvanajsta črka slovenske abecede: mali k; pisano z velikim K // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost