kacáti -ám nedov. (á ȃ) 

  1. 1. nar. mazati, packati: otroci kacajo z blatom po zidu; pazi, nikar se ne kacaj
  2. 2. ekspr., navadno v zvezi s sneg padati v debelih kosmih: z nizkega neba je začel kacati moker sneg / med mu kaca z žlice na mizo kaplja, pada



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek