• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kájfež -a m (ȃ) priprava za ugašanje ali prižiganje (višje postavljenih) sveč: pogasiti (sveče) s kajfežem; cerkovnik je hodil po cerkvi z dolgim kajfežem v roki



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek