kámorkóli in kámor kóli vez. (ȃ-ọ̑) v oziralnih odvisnih stavkih za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je usmerjeno dejanje, ali dosege takega kraja: kamorkoli je stopil, povsod je bilo vlažno; termiti so huda nadloga, kamorkoli pridejo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek