kanóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kánon:

  1. a) kanoničen umetniški izraz / kanoničen spis pristen, neponarejen
  2. b) kanonična melodija
  3. c) kanonične knjige knjige svetopisemskega kanona // kanonična starost starost, ki jo določa cerkveno pravo za dosego določene stopnje v cerkveni hierarhiji



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek