kápati -am in -ljem nedov. (ā ȃ) 

  1. 1. nav. 3. os. padati v obliki kapelj: kri kapa iz rane; brezoseb. iz pipe je začelo kapati / ekspr. solze mu kapajo po licih tečejo // ekspr., redko padati sploh: zrele hruške kapajo na tla / cekini so kar kapali v mošnjo
  2. 2. preh. povzročati, da kaj pada v obliki kapelj: kapati limonin sok v omako
  3. 3. ekspr. v presledkih drug za drugim prihajati: od vsepovsod kapajo ljudje; gostje so kapali v hišo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek