• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kapút prid. neskl. (ȗ) nižje pog., v povedni rabi 

  1. 1. mrtev, ubit: če ne bežite, boste kaput
  2. 2. uničen, razbit: avto je kaput



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek