karbíd -a (ȋ) 

  1. 1. kem. spojina kovine, silicija ali bora z ogljikom: značilnosti karbidov / železov karbid
  2. 2. poljud. spojina kalcija in ogljika, ki z vodo tvori acetilen, strok. kalcijev karbid: drobiti karbid / uporabljati karbid za razsvetljavo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek