kártica -e ž (ȃ) 

  1. 1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
     
    elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
  2. 2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek