• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kášljanje -a s (ȃ) glagolnik od kašljati: kašljanje je motilo govornika; pomodreti od kašljanja; pritajeno kašljanje / kašljanje brzostrelk



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek