katarákta -e ž (ȃ) med. očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; siva mrena: imeti katarakto; ozdraviti katarakto z operacijo



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek