Tipkovnice
kázniti -im dov. in nedov. (ȃ) zastar. kaznovati: kaznili so ga za njegovo svojevoljno dejanje; gosposka je znala ostro kazniti
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost