• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kèc -à in -a in kèc kêca in kéc kéca [prva oblikakəc] m (ə̏ ȁ, ə̀; ȅ é; ẹ̑) 

  1. 1. zastar. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo; as: dobiti kec
  2. 2. nar. košček, grižljaj: daj mi kec kruha



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek