• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kíhavec -vca m (í) 

  1. 1. bojni plin, ki povzroča kihanje: s kihavcem so preprečili nastop govornikov
  2. 2. ekspr. kdor (pogosto) kiha: srečal je sosedovega kihavca



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek