kiklóp tudi ciklóp -a (ọ̑) 

  1. 1. v grški mitologiji velikan z očesom sredi čela: to je svet favnov in silenov, siren in kiklopov
  2. 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek: kdo se ne bi bal takega kiklopa



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek