kínkati -am nedov. (ȋekspr. 

  1. 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem; dremati: govor je bil predolg in ljudje so začeli kinkati; spet kinka za pečjo
  2. 2. z glavo delati gibe, navadno med spanjem: smešno je kinkal // redko kimati: dolgo ji je kinkal
  3. 3. redko počasi, okorno stopati: zdolgočaseni so kinkali po cesti

kinkajóč -a -e: videl je le kinkajoče glave



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek