• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kláma -e ž (á) 

  1. 1. nar. dremavica, omotica: vzdramiti se iz klame / popoldne je preležala v klami
  2. 2. ekspr. neroden, neumen človek: ne bodi takšna klama / kot psovka molči, klama klamasta



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek