klápast -a -o prid. (á) 

  1. 1. nav. ekspr., navadno v zvezi z uho povešen, ohlapen: pes s klapastimi ušesi
  2. 2. ekspr. potrt, pobit: ves zmeden je in klapast / od bolezni je še vsa klapasta brez moči, onemogla



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek