Tipkovnice
kléka -e ž (ẹ́) slabš. zelo suha, mršava žival, zlasti konj: v hlevu ima staro kleko // krivenčasto, zvito drevo: posekati kleko
Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji
Komentiraj slovarski sestavek
Obvestilo o uporabi piškotkov
Ta stran uporablja piškotke. Z nadaljevanjem uporabe te strani soglašate z uporabo piškotkov.
Več o piškotkih
Dostopnost