• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

klèp klêpa in klépa m (ȅ é, ẹ́) 

  1. 1. ostrina (kose, srpa): klep nabrusiti / ima dober, slab, tanek klep / klep kose je obrabljen
  2. 2. redko klepanje: slišal se je klep



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek