klobúčen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na klobuk: klobučni krajci so se pobesili
♦ 
papir. klobučni papir tanek, na eni strani gladek ovojni papir



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek