knéžji -a -e prid. (ẹ̑) 

  1. 1. nanašajoč se na kneze: knežji dvor / podelili so mu knežji naslov
     
    zgod. knežji kamen kamnit uradni sedež deželnega kneza na Gosposvetskem polju
  2. 2. ekspr. zelo bogat, velik: ima knežje zasluge; dobila je naravnost knežja darila

knéžje prisl.: (po) knežje pogostiti



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek