• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kobáliti -im nedov. (ā ȃ) redko okobal sedeti, premikati se: kobaliti na stolu / kobalil je osla skozi vas

kobáliti se in kobáliti ekspr. nerodno, okorno hoditi: kobaliti se navkreber / kobaliti se čez posekano drevje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek