• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kobúla -e ž (ú) več tesno skupaj rastočih cvetov ali plodov; kobul: lešniki so v bogatih kobulah viseli na vejah
♦ agr. žensko socvetje ali plod hmelja



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek