• Išči po:
Vrni se na prejšnjo stran

kolár2 -ja m (ā) bel, trd ovratnik katoliških duhovnikov: župnik je bil v civilni obleki in brez kolarja
● ekspr. za vedno se je poslovil od kolarja opustil je duhovniški poklic



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek