kolegiáten -tna -o prid. (ȃ) kolegialen2: kolegiatni način vodenja
 
rel. kolegiatni kapitelj zbor kanonikov nestolne cerkve, določen za skupno bogoslužje



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek