koléktor -ja (ẹ́) 

  1. 1. grad. osrednji kanal v naselju
    1. a) za odplake: razpoka v kolektorju
    2. b) za inštalacije: gradnja kolektorja / inštalacijski kolektor
  2. 2. elektr. priprava iz med seboj izoliranih lamel, po katerih drsijo ščetke; komutator: kolektor enosmernega generatorja
  3. 3. elektr. elektroda v tranzistorju, ki navadno oddaja ojačeni tok: priključiti baterijo na emitor in kolektor
  4. 4. knjiž., redko prodajalec srečk: nekaj zasluži kot kolektor



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek