kolorít -a (ȋ) 

  1. 1. um. barve, barvni odtenki (na sliki): enoten kolorit / slika ima živahen kolorit
  2. 2. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v prevodu je ohranjen orientalski kolorit



Vir: Slovar slovenskega knjižnega jezika - SAZU in ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in avtorji

Komentiraj slovarski sestavek